SEARCH
You are in browse mode. You must login to use MEMORY

   Log in to start

level: AVIARNI METAPNEUMOVIRUS (APV)

Questions and Answers List

level questions: AVIARNI METAPNEUMOVIRUS (APV)

QuestionAnswer
Sinonimi za aviarni metapneumovirusSindrom oteklih glav Puranji rinotraheitis
APV-splošno- akutna respiratorna bolezen perutnine - Značilno: oteklina v področju glave, konjunktivitis, opistotonus in tortikolis - Podatki temeljijo na seroloških preiskavah, ker je izolacija virusa zahtevna - V slo najprej brojlerji piščanci zadnji čas MJ težkih hibridov in puranov
Etiologija APV- Dr. Paramyxoviridae, rod: Metapneumovirus - Nima izražene hemaglutinacijske ne nevraminidazne aktivnosti - ANTIGENSKE ZNAČILNOSTI: - vsi tipi virusa pripadajo istemu serotipu - sekvenca G glikoproteina, nevtralizacijski test z monoklonalnimi Pt: - podtip A, B,D: Evropa - podtip C : izolacija in identifikacija novega podtipa v Kanadi in ZDA, prostoživeče ptice v Evropi -Fizikalne in kemične lastnosti- Evropski izolati: - občutljivi na lipidna topila, - stabilni pri pH 3, - 56°C jih inaktivira v 30 min - pri 4°C 12T, 4Tpri 20oC in 6h pri 50°C - kvartarne amonijeve spojine, etanol, derivati fenola
Patogenost APV- ob naravni okužbi povzroča ↑obolevnost pa tudi mortalnost - v laboratorijskih pogojih težko sprovocirati njegovo patogenost - Pomembno - pogoji reje: o Mikroklima (ventilacija, NH3) o Zdravstveno stanje živali o Sek. infekcije (E. coli, MG, MS, pasterele, ORT)
Gostitelj APV- Naravni gost.: purani in piščanci (Gallus gallus), ki se lahko okužijo v katerikoli starosti - Obolijo lahko tudi jerebice in fazani, - golobi, gosi in race na okužb niso občutljivi - Pt potrjena tudi pri nojih - Vodna perutnina ne zboli - 2001- humani metapnevmovirus (hMPV) - eksperimentalne okužbe puranov pozitivne
Načini okužbe in širjenje APV- z neposrednim kontaktom - različnimi izcedki zg. respiratornega trakta kot npr. z nosnim izpirkom ali sluzjo sapnika - Živali izločajo virus z izcedki respiratornega trakta še 9D po okužbi - aerosol - dokaza o vertikalnem prenosu NI - Širjenje: z okuženo vodo, z obolelimi ali okuženimi pticami , okuženo opremo, obleko in obutvijo ljudi
KZ APV (piščanci brojlerji)- Ink. 2–3D Klinične oblike bolezni - različne: - vrsta živali - starost Piščanci brojlerji: - blage dihalne motnje - vnetje očesnih veznic - oteklina glave ( področje periorbitalnih sinusov) - tortikolis in opistotonus - živali so tihe - Sočasne okužbe IBV, MG, MS : težje oblike respiratornih motenj - sek. okužbe z E. coli - najpogosteje živali v starosti med 5–6T. - Obolevnost in mortalnost sta odvisni od pogojev reje in prisotnih sek. infekcij (do 10%)
KZ APV (MJ in nesnice)- najpogosteje ob prehodu v nesnost, stare med 22–35T potresavanje z glavami - konjuktivitis in otekline glave, - tortikolis - ↓nesnosti, kvaliteta jajčne lupine - M: med 0 do 6,5%. - Večina izgub je vezana na izločanje obolelih kokoši zaradi težav v gibanju in poginov zaradi ooforitisa - obremenjenost reprodukcijskih organov v tem obdobju
KZ APV (purani, fazani, golobi)Purani: - živali smrkajo, ne kašljajo - iz nosu se obilno izteka mukozna tekočina - očesne veznice so vnete - infraorbitalni sinusi otečeni - Starejše živali kašljajo in stresajo z glavami - Ni edema glave - Obolevnost je pri puranih lahko tudi 100 %, mortalnost pa se giblje med 0,5 do 50% Fazani, race, gosi: - eksperimentalna okužba: blagi KZ v obliki respiratornih motenj. Golobi: - ni bilo opaziti KZ
Patoanatomske spremembe APVPIŠČANCI IN PURANI: - edem podkožja glave, fibrinozno vnetje podkožja glave, - rinitis, traheitis (izguba ciliarnega epitela),konjuktivitis, - serozni do fibrinozni aerosakultis in pleuritis, uni ali bilateralni edem pljuč, pneumonia, peritonitis, perikarditis (sočasna okužba z bakterijami) MJ težkih hibridov pretežno pri kokoših: - edem podkožja glave, fibrinozno vnetje podkožja glave, - rinitis, traheitis (izguba ciliarnega epitela), otitis media, konjuktivitis,serozni do fibrinozni aerosakultis in pleuritis, uni ali bilateralni edem pljuč, pneumonia, peritonitis,ooforitis
Patohistološke spremembe pri APV- izguba ciliarnega epitela v nosnicah in sapniku (4–10D PI) - v epitelijskem tkivu je opazna vakuolizacija - hiperemija in vnetje sumbukoze
Imunost pri APV- Po okužbi ali cepljenju živali razvijejo humoralno imunost v tednu dni - Pt se pojavijo kljub temu, da živali ne kažejo KZ obolenja - Raziskave so pokazale, da je celična imunost pomembnejša v zaščiti pred okužbo - Humoralna Pt se prenašajo tudi na potomce, vendar pasivna Pt ne ščitijo žival pred okužbo
Diagnostika APV- KZ kot tudi patomorfološke spremembe so nespec. - virus mogoče izolirati le nekaj dni po okužbi, ko KZ obolenja še niso vidni - Tkiva, primerna za izolacijo: nosni in trahelani brisi, zračne vrečke in tudi pljuča Izolacija mogoča na: - tkivnih kulturah obročkov sapnika (ciliostaza) - na embrionalnih piščančjih in puranih celicah (sincicij) - kokošji in puranji embrii (6–8D) - Potrebnih več zaporednih pasaž. Dokaz Ag: - DIF in imunoperoksidazni test - molekularne metode : z določitvijo zaporedja AK na genu za matriks protein in genu za pritrditveni protein (G) Protitelesa proti APV dokazujemo v ELISA testu , SNT na celičnih kulturah in tkivnih kulturah obročkov sapnika in v IIF testu.
Dif. diagnostika APV- Pasterelozne infekcije - Ornithobacterium rhinotracheale - AI - AKK- podoben - Mikoplazmozne infekcije - Avibacterium (Haemophylus) paragallinarum - E. coli infekcije - IB - Klamidioza pri puranih
Preventiva in zdravljenje APV- V preventivi kliničnih izbruhov bolezni so izjemnega pomena kakovostni pogoji reje in zmanjševanje stresnih stanj - Slaba ventilacija - neprimerna T - visoka koncentracija dražečih plinov v objektu - prenaseljenost živali, - slaba kvaliteta stelje - več starostnih skupin na eni lokaciji lahko privedejo izrazitih KZ obolenja in do povišanega pogina
Cepljenje APV- živa in inkativirana cepiva (A in B) - Živa ateniurana cepiva stimulirajo nastanek sistemske in lokalne imunosti - Brojlerji in purani : po spray metodi v 1.D starosti, ponovno pa v 7–10D in v starosti 6T - Za MJ se uporabljajo še inaktivirana cepiva.