| Povzročitelj pršičavosti + splošno | - Dermanyssus gallinae
- Pogosta pri vseh vrstah perutnine in pticah: kokoši, purani, golobi, kanarčki, prosto živeče ptice (vir infestacij)
- V zadnjih letih je pršičavost ena izmed najpogostejših ektoparazitoz
- Različne epidemiološke študije širom Evrope kažejo, da je kar 80 % rej kokoši infestiranih s tem parazitom
- Slovenija: praktično v vseh intenzivnih rejah kokoši konzumnih nesnic, pogoste infestacije v manjših dvoriščnih rejah, tudi pri MJ |
| Prehranjevanje pršic (+ razlika z ušmi) | o rdeča pršica se prehranjuje s krvjo: pomemben prenašalec vir. in bakt. bolezni perutnine, tudi zoonoz
o hrani se tudi na psih, mačkah, kuncih, glodavcih, konju in tudi človeku, kar potencialno omogoča prenos bolezni (klamidija, salmonella)
- razlika: uši so stalno na živali, medtem ko pršice hodijo jest |
| Opis Dermanyssus galline + razvojni krog | o bela, rjava, temnordeča
o živi v okolju (najraje les – veliko prostorov, da se skrije), se hrani na živalih (nekaj minut do ene ure)
o D. gallinae locira svojega gost. s kombinacijo zaznavanja T, kemičnih signalov, CO2 in vibracij
o Jajčeca odlaga 12–24h po hranjenju ( 30–50 jajčec, gnezda, stelja idr), 48–72h nimfe, še 2x kratna preobrazba – 7D ali več |
| Pogoji za D. gallinae + kdaj je prisotna + občutljivost | najugodnejši pogoji ( le teden dni od jajčeca do odrasle pršice)
- T 10–35 0C
- 70% relativna vlaga
- prisotna v objektih skozi vse leto, najbolj poleti, ko je vroče in vlažno
- V okolju zelo neobčutljive brez hrane preživijo tudi do 8M
- Uniči jo T, višja od 45C ali nižja od –20C, občutljiva na izsuševanje |
| KS pršičavosti | Hrani se s krvjo:
o anemija,
o slabost,
o depresija,
o padec v nesnosti
o tudi pogin ob močni infestaciji
Stres: povečanje kortikosterona in adrenalina ter v znižanju vrednosti Ig
- Živali močno srbi, ne morejo spati in si pulijo perje
- Pogosto se pojavi kanibalizem
- Poraba krme in vode se zviša, ob tem pa živali slabše priraščajo in ne nesejo
- Živali so tudi občutljivejše na druge okužbe |
| Diagnostika pršičavosti | vidne so s prostim očesom (kolica kloake, pod perutmi) |
| Zatiranje D. gallinae -okolje | - SINTETIČNI AKARICIDI: organofosfati, piretrini, karbamati, amitraz (Desektin 1–2%,2x v 5–7D – ni več dovoljeno)
- Problem : rezistenca in omejitev možnosti uporabe insekticidov na živalih |
| Terapija pršičavosti | EU dovoljeno:
- preparat na osnovi foksima (ByeMite) preparat se razprši po živalih
- karenca za jajca: 12h
- za meso: 25D
- zaradi razvojnega kroga je treba zdravljenje ponoviti po 7-14D
- Exzolt (fluralaner – derivat isoksazolina): voda za pitje, 2x v razmaku 7D:
- Karenca za meso 14D
- Karenca za jajca 0D
- Deluje na živčni sistem parazita (inhibitor gaba in glutamat)
- Biopesticidi in rastlinski pripravki - spinosad –mešanica 2 metabolnih produktov bakt. Saccharopolyspora spinosa, deluje na živčni sistem pršice ( enkratno tretiranje v 29–49D zmanjša infestacijo za več kot 90 %), preparat ni registriran v vseh članicah EU in se sme uporabljati le v okolju živali
- Ekstrakti rastlin: česna, citrusov, tobaka, timijana itd.
- V razvoju so tudi cepiva
- Diatomejska zemlja (InsectoSec) – za okolje in živali |
| Preventiva pršičavosti | - izprazniti objekt, čiščenje objekta in opreme z vodno paro (pritisk)
okolica objekta
o uporaba insekticidov na osušeni površini – spray, večkratna ponovitev
o naselitev v objekte, redni monitoring, uporaba insekticidov mestoma na opremi
! diatomejska zemlja – veže nase vlago - se praši potegnejo jajčeca |
