SEARCH
You are in browse mode. You must login to use MEMORY

   Log in to start

level: KOKOŠJE OSEPNICE

Questions and Answers List

level questions: KOKOŠJE OSEPNICE

QuestionAnswer
Kokošje osepnice- splošno, sinonim?=aviarna difterija/variola -virusna infekcija perutnine in drugih ptic (232 vrst ptic) -ni zelo nalezljiva - dokaj počasi potekajoča okužba -ekonomsko pomembna→ ↓ nesnosti -Značilno: sprem. kože v obliki nodularnih proliferativnih sprem. na neoperjenih delih kože (kožna oblika) oz. fibrinozno - nekrotične proliferativne sprem. v mukozi zg. resp. trakta, kljunske votline in požiralnika (difterija) -Ok. ne glede na starost in spol, pogosteje pri starejših
Etiologija aviarne difterijeaviarni pox virus; rod Avipox, dr. Poxviridae OVOJNICA dsDNA 30P, večina je imunogenih (za ločevanje se upor. npr. pasivna hemaglut.)
Klasifikacija sevov av. difterije- aviarni pox virusi se med seboj Ag in imunološko razlikujejo, obstajajo pa določene navzkrižne reakcije - dokaj specifični glede na gost. - med kokošjimi in golobjimi sevi obstajajo določene skupne značilnosti (analiza restrikcijske endonukleazne) • Kokošji tip: ne povzroča spontanega obolenja pri golobih in kanarčkih ali pavih • Golobji tip: pri kokoših in puranih izzove le lokalne reakcije in imunski odgovor, ni pa patogen za kanarčke • Kanarčkov tip: lahko patogen tudi za kokoši in purane, običajno pa le za kanarčke in vrabce • Puranji tip: patogen za kokoši in race
Fizikalne in kemične značilnosti povzr. aviarne difterije (občutljivost)- Kokošji tip vir. občutljiv na eter in kloroform, golobji pa ne - Pavji izolati: obč. na kloroform in neobč. na eter - je termolabilen: uničuje ga 500 C v 30 minutah, 60C v 8 min - ni občutljiv na 1% fenol in 1: 1000 razredčen formalin - obstojni v posušenih epidermalnih celicah tudi več let - gen za inkluzijski P A-tip – ščiti virus pred neugodnimi pogoji
Patogeneza aviarne difterije• pri perutnini se bolezen pojavlja najpog. pri odraslih kokoših in puranih • mehansko s poškodbo kože • obleka, roke, oprema, cepljenja • mehanični vektorji: o insekti (komarji, Dermanyssus gallinae) o infekcija oči (preko solznega kanala v žrelo - infekcije zgornjega respiratornega trakta) o aerosol (prašni delci in delci perja) - mukoza kljunske votline je izredno občutljiva na infekcijo o pri puranih – okužena sperma
Potek replikacije virusa av. difterije-po adsorpciji vstopi vir. v c.s pomočjo fuzije → sintezo vir. v epitelu kože lahko razdelimo v 2 fazi: o 1. faza: burna reakcija gost. na okužbo, ki se kaže v značilni celularni hiperplaziji v prvih 72h po ok. o 2. faza: sinteza virusa -pomn. vir. DNA v epitelu kože: 12 -24h po ok. → hiperplazija epitelijskih celic privede v 36h do 2-3x povečanja št. c. → stopnja namnoževanja je najintenzivnejša v 72-96h po ok. → inkluzijska telesa so v epitelnih c. dermisa zaznavna v 72h
KZ av. difterijeInk.: 4-10D; gol. in kanarčki 4-20D KZ: variirajo glede na občutljivost gost., virulence vir., glede na pojavljanje in distribucijo poškodb in druge faktorje, ki lahko bolezen komplicirajo KOŽNA OBLIKA: - pojav vozličastih sprememb na področju: podbradkov, rože, oči, tudi na drugih področjih kože, ki ni pokrito s perjem - sprem. so najprej ploščate, potem velikosti leče do graha - bradavičasti izgled: najprej sivo rumene barve, obkrožene z bledim obročem → po nekaj dneh - krasta (če jo odstranimo, sprem. zakrvavijo) – žival oči ne more odpreti → lahko razvije keratitis in panoftalmija SLUZNIČNA OBLIKA - DIFTERIJA - blage do močno izražene respiratorne motnje - rumenkaste difterioidne spremembe: o mukoza kljunske votline, o požiralnik o sapnik - difterioidne spremembe lahko obsegajo 30% lumna (zadušitev) o prizadeti so tudi infraorbitalni sinusi - Pri difteriji psevdomembranozne rumeno-sive siraste naslage – tudi v nosni votlini, infraorbitalnih sinusih, redkeje v pljučih, na ledvicah, v oviduktu in kloaki
Morbidnost in mortalnost pri aviarni difteriji• obolevnost variira glede virulentnost virusa • kožna oblika: živali prebolijo brez večjih posledic • difterija: ↑ pogini zaradi resp. motenj (pogin do 50 %) • kokoši : ↓nesnosti • purani: slepota kot posledice okužbe oči, pogin zaradi stradanja • kadar se bolezen pojavi v nekomplicirani obliki, traja 2-3T • lahko tudi več mesecev
Patohistologija av. difterije-hiperplazija epit. c. -c. povečane in vsebujejo eozinofilne citoplazmatske inkluzije (Bollingerjeva telesca) -barvanje po Gimenez – najdemo elimentarna telesca (Borrel)
Aviarna difterija pri golobih- pot ok.: aerogeno, p/o, poškodbe kože - obolijo predvsem spomladi in jeseni - izbruh bolezni pri imunsko oslabljenih pticah, mladiči - ink.: 3–20D - kožna oblika: spremembe na glavi, na bazi kljuna, ob nosnih odprtinah, očesnih vekah – rdečkasti vozlički, ki se spremene v kraste, pogoste sek. inf. - difterioidna oblika: spremembe na sluznici nosu, kljunske votline, žrelu- rumenkaste difterioidne naslage, ovirano jemanje hrane in dihanje (težko dihanje, kihanje, sluzasto gnojni izcedek iz nosu) - mešana oblika :kraste na koži, difterioidne naslage na sluznici prebavil in dihal
Imunost pri av. difteriji• po inf. ali po vakcinaciji je mogoče slediti razvoju tako hum. kot cel. imunosti • hum. Pt je možno slediti 10–15 D po stiku živali z virusom
Diagnostika av. difterije▪ značilne klinične in patološke sprem. ▪ histološka preiskava (H/E) – eozinofilne inkluzije, elementarna telesca – barvanje po Gimenez ▪ Elektronska mikroskopija ▪ Izolacija virusa na kokošjih embrijih (CAM), celičnih kulturah ledvic - potrebna adaptacija na celice ▪ biološki poskus (piščance se okuži v kožno gubo peruti) ▪ molekularne preiskave ▪ serološke preiskave : AGP, ELISA, IIF, pasivna hemaglutinacija
Dif. diagnostika av. difterijedeficit pantotenske kisline ali biotina (piščanci) T2 toksin (piščanci in kokoši) infekciozni laringotraheitis (difterija - kokoši) Trichomonas gallinae (golobi, grlice)
Cepljenje av. difterije- v uporabi so le živa cepiva (kot za vse poks- viruse) - neatenuirani ali slabo atenuirani poks virus (golobji, kanarčkov, kokošji), ki lahko povzroči tudi obolenje - apl.: wing/web (kožna guba krila): 2M pred prehodom v nesnost (12. T) - piščance lahko cepimo tudi že prej, vendar je potrebna revakcinacija - po cepljenju je potrebno jato pregledati 7–10.D→ pregleda se 10 – 20% jate - uspešno cepljenje: oteklina in rdečina kože na mestu aplikacije (2–4D) mehurček, poči, krasta - imunost se razvije 10–14D po cepljenju - Alternativne metode aplikacije: o p/o – slabša imunost (do 50%) o i/m o skarifikacija pernih foliklov o intranazalne aplikacija
Zdravljenje av. difterije- golobi - Ab terapija – klortetraciklini, vit. B kompleksa, dodajanje Ca - premazovanje sprem. na koži z Ab mazilom - v primeru izbruha v jati: o v vodo razkužilo na bazi joda o razkuževanje prostora z razprševanjem